Tokratna razstavljavka, Sonja Hrastnik Jančič, rojena leta 1987 v Celju, se je po končani Srednji poklicni vrtnarski šoli v Celju, smer aranžerski tehnik, vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Slikarstvo je študirala pri prof. Hermanu Gvardjančiču, pri katerem je leta 2015 tudi diplomirala na temo slike v povezavi s pravljicami. Pred otvoritvijo razstave sva se pogovarjala o njenih slikah, ki jih je ustvarila v obdobju, ko je zaključevala akademijo pa tudi o tem kaj počne trenutno.
Ko sva postavljala razstavo ste me opozorili, da gre pri slikah Odhod, Potovanja, Srečni konec (Nov začetek) za triptih. Ali nam lahko poveste kaj več o povezavi teh treh slik? Kdo sta moška lika poleg junaka in koga predstavlja je ženska figura?
Podlaga oz. koncept triptiha je klasična ljudska pravljica. Govorimo o arhaični pravljici. Pravljice so me zanimale tako oblikovno kot vsebinsko. Kako so sestavljene in kaj pomenijo. Prepletajo se sanjami, verovanji prastarih ljudstev, strahovi, v njih najdemo ostanke mitov, prepletajo se s stanji človeka v različnih fazah življenja. (EGO-stanja) Vsa ta dognanja sem pretvorila v likovni jezik in jih poskušala kar se da pristno vizualizirati. Tako imamo tri slike, ki predstavljajo dramski trikotnik. Tri brate in kraljično oziroma princeso sem upodobila zato, ker je to ena izmed najpogostejših skupin likov, ki se pojavljajo v pravljicah. Gre za arhetipske like.
Ali je nujno, da je junak moški?
Seveda ne. Gre samo za sledenje arhaizmom iz pravljic. Tako kot lahko pomen pravljice posameznik interpretira po svoje, je nujno, da se lahko vsak postavi v neko vlogo, ne glede na spol. Odvisno od tega, v kakšni poziciji v življenju je trenutno.
Povedali ste, da sta po navadi v pravljicah dva brata poražena, kaj menite kakšna je globlja resnica, ki se skriva za porazom dveh bratov od treh?
Mislim, da gre pri klasičnih, arhaičnih pravljicah v resnici za potovanje duše, za potovanje osebe skozi življenje. Za osebno rast. Človek potuje skozi življenje in doživlja preizkušnje, dogodke, ki ga transformirajo v njegovo boljšo verzijo, in tukaj bi rekla, da je lahko konec srečen. Vemo pa, da v arhaičnih pravljicah konec ni vedno srečen, prizori so lahko včasih precej groteskni in lahko vodijo tudi v propad. Sama gledam na tri brate kot na naša tri ego stanja. Torej ego stanje otroka, v katerem prevladujejo čustva in neracionalno razmišljanje, ego stanje starša, v katerem lahko najdemo pretirano kritiko in pretiran nadzor, avtoriteto, ali doživljamo strahove, ki nas omejuje, da ne dosežemo svojega življenjskega poslanstva. In ego stanje odraslega, ki nas osvobodi, da lahko razvijemo svoj potencial in nas pri tem nič ne ovira. Tretji brat predstavlja ego stanje odraslega, ki je ego stanje razuma . Če to dosežemo v življenju, lahko mirno potujemo do konca in dosežemo vse tisto, kar si želimo.
V naši galeriji se sicer predstavljate s starejšimi deli, kaj pa trenutno počnete, imate kakšen zanimiv projekt?
Trenutno se ukvarjam z bolj praktičnem projektom. Sodelujem pri temeljiti prenovi lokala sredi Ljubljane. K kakšni razstavi se bom še zagotovo vrnila, kolikor mi bo dopuščal tempo življenja, da bom lahko to željo uresničila.
