Pet zanimivosti o Fortunatu Bergantu, ki jih morda niste poznali

 

 

Fortunat Bergant je bil samosvoj, samotar, ki je hodil svojo umetniško pot.

 

O Fortunatu Bergantu kot osebnosti ne vemo veliko saj ni bil, čeprav je deloval v Ljubljani, nikoli ljubljanski meščan in ni bil včlanjen v noben slikarski ceh, ostal je neporočen in ni ga mogoče najti kot pričo ali botra v matičnih knjigah, kar kaže, da se ni veliko povezoval s stanovskimi kolegi.

 

Bergant je začetnik nacionalnega sloga

 

Ne malo umetnikov in umetnostnih zgodovinarjev je v Bergantovih podobah prepoznavalo slovenskost, ki se kaže v namernih deformacijah figur in obrazov, ki so iz figur izvabile ljudsko kmečko pobožnost. V njegovih delih so kasnejši umetniki videli začetnika nacionalnega sloga, ki se je dokončno izoblikoval z impresionizmom. Oblačila z značilno lomljenimi gubami, pa tudi z natančno izdelanimi detajli in prepričljivostjo materialov, krzna, tkanin z vzorci, vezenin in čipk, imajo samostojno prostorsko funkcijo in delajo Bergantova dela svetovljanska. Bergantovi portreti, pri kateri si ni privoščil deformacij, pa so vrhunec portretnega slikarstva 18. stoletja na Slovenskem.

Kaj imata skupnega Jakobus Galus in Fortunat Bergant

 

Fortunat Bergant je imel glede podpisov na slikah dve posebnosti. Prva je bila ta, da je z mestom na sliki, kjer se je podpisal, sporočal svoj odnos in pozicijo do upodobljenega. Druga posebnost pa je, da se je podpisoval v različnih jezikih in s tem kazal na svojo razgledanost in svetovljanstvo. Fortunat Bergant, se je tako podpisoval kot Wergant, Wergand, Vergant, Bergandt, pa tudi kot Fortunato Wergant in Fortunatus Wergant. Med umetniikove podpise spadata še Fortunatus Wergant Tedesco in Fortunat Wergant Carniolus, ki povesta od kod umetnik izvira. Tedesco, kar pomeni Nemec, nam pove, da izhaja iz takratnega Rimsko Nemškega cesarstva, Carniolus pa, da prihaja iz dežele Kranjske. Ker pa sta Jakobus Galus In Fortunat Bergant iz iste dežele, si delita tudi Carniolus v podpisu.

Naš prvi proklamirani akademik

 

Fortunat Bergant je proti koncu svojega življenja na sliki Kristusa polagajo v grob, ki je del križevega pota, pod podpisom dodal še pripis »Accademicus capitolinus«. Fortunat se kljub svoji visoki slikarski izobrazbi ni ujel v akademizem in je na platnu dajal prednost čustvom in vzdušju pred izkazovanjem znanja. Tako ne preseneča, da je Bergant dal oblikovno podlago Petkovškovemu ekspresionizmu in eksistencialnemu slikarstvu.

Fortunat Bergant je pokopan na današnjem Vodnikovem trgu

 

Fortunat Bergant je v svojem kratkem življenju dosegel velik umetniški razvoj. Ko je leta 1759 umrl veliki slikar Valentin Metzinger, avtor več nabožnih slik med drugim tudi Marijino brezmadežno spočetje, je na Kranjskem nastala vrzel. Bergant je to vrzel s svojim znanjem uspešno zapolnil, a le za kratek čas, saj je 31. marca 1769, star še ne oseminštirideset let, umrl v hiši enega od svojih mecenov, barona Erberga, in bil pokopan pri frančiškanih, na današnjem Vodnikovem trgu

Sorodni članki